Anksioznost pogosto opazimo najprej v telesu: srce razbija, dih se skrajša, v prsih ali želodcu se nabere napetost. Šele za tem pridejo misli — da je nekaj narobe, da se bo zgodilo nekaj slabega, da ne bomo zmogli. Prav ta telesni odziv je razlog, da anksioznost lahko deluje tako prepričljivo in zastrašujoče.
Kaj je anksioznost
Anksioznost je naraven odziv telesa na zaznano nevarnost. Ko možgani ocenijo, da je nekaj ogrožajoče, sprožijo plaz telesnih sprememb, ki nas pripravijo na ukrepanje — pospešen srčni utrip, hitrejše dihanje, napete mišice, izostreno pozornost. Ta sistem nas je skozi zgodovino varoval in v resnični nevarnosti je koristen.
Težava nastane, ko se vključi prepogosto ali pretirano — ob situacijah, ki dejansko niso nevarne. Telo se odzove, kot da gre za grožnjo, čeprav sedimo na sestanku, v razredu ali doma. Takrat anksioznost iz koristnega signala postane breme.
Kako se kaže v telesu
Telesni znaki anksioznosti so pogosto neprijetni in jih je lahko zamenjati za telesno bolezen. Med najpogostejšimi so:
- razbijanje ali hitro bitje srca,
- občutek težkega dihanja ali "cmoka" v grlu,
- tresenje, potenje, mravljinčenje,
- napetost v mišicah, glavobol,
- vrtoglavica ali občutek nestvarnosti,
- nemir v želodcu, slabost.
Ker so znaki telesni, marsikdo najprej pomisli na fizično težavo. Ko zdravnik telesni vzrok izključi, lahko prav razumevanje anksioznosti prinese veliko olajšanje — telo ni "v okvari", ampak se odziva na preobremenjenost.
Krog skrbi in izogibanja
Anksioznost se rada vzdržuje sama. Neprijeten občutek nas spodbudi, da se situaciji izognemo — in izogibanje za kratek čas res prinese olajšanje. A dolgoročno telesu sporoča, da je bila situacija res nevarna, zato se strah ob naslednji priložnosti še okrepi. Tako se krog skrbi, izogibanja in novega strahu počasi zožuje, prostor za vsakdanje življenje pa manjša.
Kaj lahko pomaga
Anksioznost se da dobro obravnavati. V psihološkem delu skupaj pogledava, kako so povezani vaše misli, telesni odzivi in vedenje, ter postopno razgradiva vzorce, ki stisko vzdržujejo. Učiva se prepoznati in umiriti telesni odziv, drugače pristopiti k zaskrbljujočim mislim in se po korakih vrniti v situacije, ki ste se jim začeli izogibati. Cilj ni, da anksioznost povsem izgine — nekaj je je naravne in koristne — ampak da spet postane obvladljiva in ne vodi vašega vsakdana.
Kdaj je čas za podporo
Smiselno je poiskati pomoč, kadar anksioznost traja dlje časa, se stopnjuje, vas omejuje pri delu, učenju ali odnosih ali kadar se ji vse bolj izogibate. Ni treba čakati na napad panike ali na trenutek, ko postane neznosno. Že to, da telo dalj časa sporoča, da je "preveč", je dovolj dober razlog, da stiski prisluhnete in zanjo poiščete podporo.